Janez Kovič, scenograf in producent
Prejemnik nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026

Člani in članice komisije za nagrado Milke in Metoda Badjure v letu 2026: Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar, Janez Burger

Utemeljitev

Janez Kovič je eden redkih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma, ki je z enako predanostjo, znanjem in ustvarjalno vizijo zaznamoval dve temeljni področji filmske ustvarjalnosti: scenografijo in produkcijo. V več kot štiridesetih letih aktivnega dela je soustvaril vizualni in produkcijski okvir za generacije slovenskega filma. Njegov opus obsega več kot 70 filmskih in televizijskih projektov, ki segajo od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vse do danes.

Svojo ustvarjalno pot je Kovič začel kot scenograf v obdobju, ko je bil slovenski film še del jugoslovanske kinematografije. Že od prvih del ga je odlikoval poseben smisel za filmski prostor, ki ni bil le ozadje zgodbe, temveč njen sestavni del. Leta 1982 se je izkazal kot odličen scenograf pri svojem prvem celovečernem projektu, filmu Razseljena oseba režiserja Marjana Cigliča. Za film Pustota je leta 1982 prejel zlato areno na Filmskem festivalu v Pulju, za scenografijo filma Do konca in naprej pa še eno zlato areno leta 1990. Nagrada Metoda Badjure za scenografijo mu je bila podeljena trikrat: leta 1984 za Nobeno sonce, leta 1987 za Hudodelce in leta 1991 za Ječarje. S tem se Jani Kovič uvršča med najbolj nagrajene scenografe v zgodovini slovenskega filma.

Vzporedno s scenografskim delom je Kovič gradil svojo producentsko pot. Leta 1985 je soustanovil Studio 37, eno prvih organizacijskih struktur za neodvisno filmsko produkcijo v Jugoslaviji, ki je filmskim ustvarjalcem omogočila produkcijo zunaj državnih struktur. Temu je sledila graditev produkcijske hiše Studio Arkadena leta 1994, ki je postala eden ključnih produkcijskih subjektov na slovenskem in regionalnem filmskem prizorišču.

Studio Arkadena je med drugim sodeloval pri produkciji dveh filmov, ki sta dosegla odmevne mednarodne uspehe. Film (A)torzija v režiji Stefana Arsenijevića je leta 2003 na Berlinalu prejel zlatega medveda za kratki film, bil nominiran za oskarja v kategoriji najboljšega igranega kratkega filma in prejel evropsko filmsko nagrado. Že pred tem je bil na Berlinalu nagrajen tudi Hop, Skip & Jump (2000) Srdjana Vuletića, ki je prejel tudi vrsto drugih mednarodnih priznanj. Ti uspehi niso bili naključje. Bili so rezultat producentske vizije, ki je znala prepoznati avtorsko vrednost filmske zgodbe in jo podpreti do mednarodne uveljavitve. Kovič je s svojim producentskim delom dokazal, da je filmska produkcija umetniški poklic z jasno avtorsko identiteto.

Posebno poglavje v opusu Janeza Koviča predstavljajo trije arhitekturni filmi o Plečniku, ustvarjeni med letoma 1991 in 1993 ter nagrajeni na mednarodnem filmskem festivalu v Barceloni. Bili so med prvimi slovenskimi filmskimi projekti z računalniško animacijo in kompozicijo. S tem je Kovič potrdil, da filmska produkcija ni omejena na igrane formate, temveč zna kompetentno vstopiti v vse žanrske in vsebinske zahteve.

Pri Janezu Koviču je izjemno prav to, da ni nikoli izbiral med producentsko in scenografsko platjo sebe. V obeh vlogah je deloval hkrati in vzporedno. Ta dvojnost ni bila kompromis, temveč prednost: producent, ki razume filmski prostor do njegove najmanjše vizualne podrobnosti, in scenograf, ki ve, kaj pomeni projekt spraviti na noge v celoti. Tovrstna ustvarjalna sinteza je v slovenskem in širšem regionalnem filmskem prostoru resnična redkost.

Z velikim ponosom in spoštovanjem podeljujemo Janezu (Janiju) Koviču prestižno nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 kot priznanje za njegov izjemni prispevek k slovenski kinematografiji.

scenograf

celovečerni filmi

Trdinov ravs, r. Filip Robar-Dorin, Studio Vrtinec, 2005
Nepopisan list, r. Jane Kavčič, Arsmedia, 2000
Brezno, r. Igor Šmid, Triada, 1998
Peter in Petra, r. Franc Arko, RTV Slovenija, 1996
Herzog, r. Mitja Milavec, Nora Production Group, 1995
Rabljeva freska, r. Anton Tomašič, Timaro Productions, 1995
Morana, r. Aleš Verbič, Studio 37, 1993
Zrakoplov, r. Jurij Pervanje, Multimedia, RTV Slovenija, Sfinga, Filmski studio Viba film, 1993
Do konca in naprej, r. Jurij Pervanje, Studio 37, Filmski studio Viba film, 1990
Ječarji, r. Marjan Ciglič, Studio 37, Filmski studio Viba film, 1990
Umetni raj, r. Karpo Godina, Filmski studio Viba film, 1990
Veter v mreži, r. Filip Robar-Dorin, Filmski studio Viba film, AS Filmske alternative, 1989
Maja in vesoljček, r. Jane Kavčič, Filmski studio Viba film, 1988
Odpadnik, r. Božo Šprajc, Filmski studio Viba film, 1988
Hudodelci, r. Franci Slak, Filmski studio Viba film, Art film 80, 1987
Paralele, r. Marjan Ciglič, ORF – Österreichischer Rundfunk, RTV Slovenija, 1987
Kormoran, r. Anton Tomašič, Filmski studio Viba film, 1986
Christophoros, r. Andrej Mlakar, Filmski studio Viba film, 1985
Leta odločitve, r. Boštjan Vrhovec, Filmski studio Viba film, 1984
Ljubezen, r. Rajko Ranfl, Filmski studio Viba film, 1984
Nobeno sonce, r. Jane Kavčič, Vladimir Ranik, Filmski studio Viba film, 1984
Dih, r. Božo Šprajc, Filmski studio Viba film, 1983
Pustota, r. Jože Gale, Filmski studio Viba film, 1982
Razseljena oseba, r. Marjan Ciglič, Vesna film, Filmski studio Viba film, 1982
Učna leta izumitelja Polža, r. Jane Kavčič, Vladimir Ranik, Filmski studio Viba film, 1982

kratki filmi

(A)torzija, r. Stefan Arsenijević, Studio Arkadena, 2002
Hop, Skip & Jump, r. Srđan Vuletić, Studio Arkadena, 2000
My First Cut, r. Zdravko Barišić, Studio Arkadena, 1999
Balkanska ruleta, r. Zdravko Barišić, Studio Arkadena, 1997
Moj prijatelj Arnold, r. Boris Jurjaševič, RTV Slovenija, 1997
Pesem od Ludomorca, r. Jane Kavčič, Arsmedia, 1997
Pogreb, r. Gregor Tozon, Filmski studio Viba film, 1979

TV serije

Vrtičkarji, r. Jurij Pervanje,  RTV Slovenija, 2000–01
Posel je posel, r. Jurij Korenc, Studio 37, 1991
Julius Kugy, r. Marjan Ciglič, ORF – Österreichischer Rundfunk, RTV Slovenija, 1984

arhitekturni filmi (1991–1993)

Arhitekt Plečnik in Ljubljana, Studio 37
Plečnikova sakralna arhitektura, Studio 37
Nedokončani projekti, Studio 37

scenograf in producent

celovečerni filmi

Anina provizija, r. Igor Šmid, Studio Arkadena, 2017
Morje v času mrka, r. Jurij Pervanje, RTV Slovenija, 2008
Vampir z Gorjancev, r. Vinci Vogue Anžlovar, RTV Slovenija, 2008

TV serije

Življenja Tomaža Kajzerja, r. Peter Bratuša, RTV Slovenija, 2013–14
Duhec, r. Jurij Pervanje, RTV Slovenija, 2012

producent
celovečerni filmi

Kruha in iger, r. Klemen Dvornik, RTV Slovenija, 2011
Realnost, r. Dafne Jemeršić, Perfo, Studio Arkadena, Brigada, 2008
Noč, r. Miha Knific, Start film production Stockholm, Studio Arkadena, 2006

kratki filmi

Ledena kraljica, r. Tina Fratnik, Studio Arkadena, 2018
Motus, r. Oton Bačar, RTV Slovenija, 2016
Mario je gledal morje z zaljubljenimi očmi, r. Svetlana Dramlić, RTV Slovenija, 2014
Volk in lisica na motorju, r. Svetlana Dramlić, RTV Slovenija, 2011
Lovec oblakov, r. Miha Knific, Studio Arkadena, 2009
Ohcet, r. Petar Pašić, Studio Arkadena, 2006
Srce je kos mesa, r. Jan Cvitkovič, 2003

Dosedanji prejemniki nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo:

2025 Janez Bricelj

2024 Zvonka Makuc

2023 Rado Likon

2022 Milena Zupančič

2021 Emilija Soklič

2020 Konrad (Koni) Steinbacher

2019 Andrej Zdravič

2018 Tugo Štiglic

2017 Franci Zajc

2016 Dušan Milavec

2015 Dunja Klemenc

2014 Hanna Preuss

2013 Karpo Godina

2012 Alenka Bartl Prevoršek

2011 Ljubo Struna

2010 Filip Robar Dorin

2009 Mako Sajko

2008 Milan Ljubić

2007 Mirjana Borčić

2006 Peter Zobec

2005 Jože Pogačnik

2004 Vojko Duletič

2003 Rudi Vaupotič

2002 Jože Gale

2001 Matjaž Klopčič

2000 Jane Kavčič

1999 Boštjan Hladnik

1998 Rudi Omota

1997 Berta Meglič

1996 Jože Babič

1995 Ivan Marinček in/and Dušan Povh