Druzina_Bicek

20. Festivalu slovenskega filma v slovo

V soboto, 16. septembra, se je s slovesno podelitvijo vesen, najpomembnejših nacionalnih nagrad za ustvarjalnost na področju filma, zaključil jubilejni, 20. Festival slovenskega filma. V petih festivalskih dneh, od 12. do 16. septembra, smo si v okviru uradnega programa lahko ogledali kar 95 avdiovizualnih del, porazdeljenih v 33 programskih sklopov. Teh bi bilo še več, kolikor vreme ne bi zagodlo letošnji programski novosti, Kino plaži. Neusmiljeni dež, ki nas je z redkimi premori namakal kar cel teden, nam je namreč odplaknil dva filmska večera na portoroški peščeni plaži.

 

Pa vendar si je tekom petih festivalskih dni predstavljena dela ogledalo več kot 6300 obiskovalcev, kar v povprečju pomeni okoli 200 obiskovalcev na posamezno projekcijo. Nekatere so to povprečje seveda krepko presegle. Tako je bilo največ vstopnic ­- natanko 511 ­- izdanih za večerni double-bill (ena vstopnica za dva filma), ki sta ga tvorila kratkometražni Fountain v režiji Gorana Vojnovića in celovečerna Družinica režiserja Jana Cvitkoviča. S 436 izdanimi vstopnicami mu je sledil par kratkega filma Verjetno te nikoli več ne bom videla v režiji Mitje Mlakarja in celovečerca Janeza Burgerja z naslovom Ivan.

 

Prav slednjemu pa je pripadel tudi naslov dela z največ osvojenimi vesnami. Prejel jih je kar 6 in sicer: vesno za najboljši igrani celovečerni film, vesno za najboljši scenarij, vesno za najboljšo glavno žensko vlogo (Maruša Majer), vesno za najboljšo masko (Alenka Nahtigal), vesno za najboljšo fotografijo (Marko Brdar) in vesno za najboljšo izvirno glasbo (Damir Avdić). Vesno za najboljši film po izboru občinstva je prejel mladinski film Košarkar naj bo režiserja Borisa Petkovića, ki že navdušuje občinstvo po kinodvoranah širom Slovenije. Najbolj zaželeno vesno, tisto za najboljši film festivala, pa je strokovna žirija tokrat namenila celovečernemu dokumentarnemu filmu Družina Roka Bička, ki se prav tako uvršča med dela, ki so v Glavno dvorano Avditorija pritegnila največ festivalskega občinstva. Informacije o preostalih letošnjih nagrajencih lahko izbrskate v razdelku Nagrade.

 

Festival si bomo zapomnili tudi po bogatem strokovnem programu s pestro in raznoliko ponudbo: od kulturno-vzgojnih dogodkov, ko-produkcijskega srečanja, ki je bilo tokrat usmerjeno na državo partnerico – Avstrijo, konference na temo trženja, distribucije filmov ter vloge prodajnih agentov, predavanja o digitalizaciji filmskega arhiva RTV Slovenija, predavanja o filmskem ustvarjalcu Františku Čapu, pa vse do filmsko-scenaristične delavnice Scenarnica, med katero je Društvo filmskih režiserjev podelilo nagrado Kosobrin. Strokovnega programa in pripadajočih družabnih srečanj se je udeležilo okrog 300 obiskovalcev.

 

Kot veleva tradicija je 20. Festival slovenskega filma obiskovalcem poleg samega ogleda filmskih del ponudil tudi priložnost neposrednega srečanja z ustvarjalci, od režiserjev in producentov, do igralcev in ostalih sodelujočih. Temu so bili namenjeni Pogovori z ustvarjalci, na katere smo povabili ekipe vseh 52-ih filmov tekmovalnega programa. Bližnja srečanja s člani filmskih ekip je v živo prenašala Akademska televizija (AKTV) pod taktirko študentov AGRFT, kar pa ni odvrnilo številnih obiskovalcev, ki so se nam pridružili v Beli dvorani Avditorija (v štirih dneh je srečanjem sledilo več kot 350 posameznikov, povečini sicer novinarjev, a tudi kolegov in prijateljev ter zvedavih gledalcev). Poleg Akademske televizije je nekatere dogodke letošnjega festivala v živo prenašala tudi nacionalna televizija, RTV Slovenija, in sicer preko svojega multimedijskega spletnega portala MMC. Sicer pa se je letos akreditiralo kar 79 predstavnikov slovenskih in tujih medijev.

 

Rekli bi lahko, da je Festival slovenskega filma z bogato in raznoliko programsko ponudbo udejanjil svoje temeljno poslanstvo. Tega bi lahko povzeli z besedami direktorice festivala, gospe Jelke Stergel: »K festivalski selekciji je potrebno pristopiti z vso odgovornostjo in z jasno opredeljenim ciljem – sestaviti kolikor je le mogoče celovit pregled zadnje letine domače avdiovizualne ustvarjalnosti, ki mora odražati tako njeno raznolikost, kot tudi njen ustvarjalni potencial, medtem ko naj bo vprašanje, ali gre za javno podprte produkcije ali pa za dela, ki nastajajo povsem neodvisno, drugotnega pomena. To, kar šteje, je le kakovost posameznega dela, relevantnost njegove tematike ter izvirnost avtorskega pristopa.«

 

Pozabiti ne smemo, da je Festival slovenskega filma za televizijsko produkcijo pravzaprav edina nacionalna festivalska platforma in s tem priložnost, da tudi ta dela pridobijo status kandidatov za najvišja nacionalna priznanja na področju avdiovizualne ustvarjalnosti – nagrade vesna.

 

Izjemno zanimanje za sodelovanje na Festivalu slovenskega filma, ki se iz leta v leto celo povečuje, je neizpodbitni dokaz ugleda, ki si ga je ta pridobil v dveh desetletjih svojega obstoja in ki mu kot najpomembnejšemu festivalskemu dogodku na nacionalni ravni nenazadnje tudi pritiče. Tako ne preseneča, da imajo slovenski filmski ustvarjalci že samo uvrstitev na festival, in še prav posebej v njegov tekmovalni program, za svojsko priznanje uspešnosti svojega dela. In prav slednje je tudi za organizatorje najlepše možno priznanje ter hkrati potrditev dejstva, da je koncept festivala pravilno izbran in korektno udejanjen.

 

Priznanje, ki ga na ta način Festivalu izkazujejo ustvarjalci, pa je nenazadnje tudi izvir povsem upravičenega ponosa! Ne gre namreč spregledati ne dejstva, da so organizatorji kljub kronični podhranjenosti domače avdiovizualne produkcije letos prejeli kar 197 prijav in da jim je s premišljenim izborom uspelo pričarati tako vso raznolikost in raznovrstnost domače AV produkcije kot tudi njeno osupljivo vitalnost in ustvarjalno prodornost, ter prav tako ne tega, da jim je številnim nenaklonjenim dejavnikom navkljub (od krčenja festivalskih dni, do atmosferskih nevšečnosti) uspelo izpeljati jubileju primerno slovesen ter ustvarjalnemu naboju in visoki produkcijski ravni predstavljenih del ­ o tem so si bili enotni vsi, od občinstva do kritike ­ dostojen in profesionalno izpeljan dogodek. Pravzaprav svojski praznik domačega filma, ki odmeva po celotnem domačem kulturnem prostoru.