Badjurova nagrada

Badjurova nagrada za življensko delo

Dusan Milavec
Foto: Tomaž Perko

Utemeljitev komisije


Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Nina Zagoričnik, Danijel Hočevar, Dušan Kastelic, Marko Japelj in Karpo Godina, se je odločila, da nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti za leto 2016 podeli Dušanu Milavcu.


Dušan Milavec je v zgodovini slovenskega filma s svojim oblikovanjem filmske scenografije pustil tako pomemben in neizbrisen pečat, da že skoraj 35 let predstavlja nosilni steber slovenskega filmskega ustvarjanja. Prvič se je s filmsko scenografijo srečal pri snemanju filma in TV nadaljevanke Strici so mi povedali režiserja Franceta Štiglica, kjer je sodeloval s scenografom Mirkom Lipužičem.


Dušan Milavec je uspešno sodeloval s številnimi domačimi in tujimi režiserji. Njegov opus zajema izredno veliko število naslovov, žanrsko različnih filmov, ki so prejemali nagrade doma in po svetu, med njimi je gotovo najbolj prestižna nagrada Ameriške filmske akademije oskar, ki jo je leta 2001 prejel film Nikogaršnja zemlja v režiji Danisa Tanovića.


Za svoje ustvarjanje je trikrat prejel nagrado vesna za najboljšo filmsko scenografijo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Milavčev opus je bogat tudi z gledališko scenografijo, postavitvami razstav in muzejskih zbirk, ustvaril je scenografijo za več kot 130 reklamnih filmov ter 25 let deloval kot umetniški vodja Studia KFM.

Z izjemnim občutkom za vizualno k svojemu delu pristopa s posebnim estetskim in obrtniškim čutom. Njegovo delo ostaja neprecenljivo za številne generacije bodočih filmskih scenografov, ki jih je nesebično navduševal in uvedel v srž filmskega ustvarjanja.
Z nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo slovenska filmska stroka izkazuje spoštovanje Dušanu Milavcu za njegovo neprecenljivo in vrhunsko ustvarjanje.

V Ljubljani, 10. 6. 2016


 

Dušan Milavec – biografija

Dušan Milavec se je rodil leta 1950 v Postojni in tam preživel otroštvo in osnovnošolska leta, nato se je preselil v Koper, kjer je pridobil gimnazijsko izobrazbo. Šolanje je nadaljeval na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer živi in ustvarja še danes.

Na začetku svoje ustvarjalne poti je kot samostojni grafični oblikovalec sodeloval s številnimi pomembnimi naročniki tistega obdobja, kot so Astra, Avtotehna, Smelt, Slovenija Avto, Banka Koper, Radio Študent, ljubljanski Jazz festival in mnogimi drugimi.

S filmsko scenografijo se je spoznal leta 1982 kot asistent scenografa Mirka Lipužiča pri televizijski nadaljevanki in filmu Strici so mi povedali (Veselo gostivanje) režiserja Franceta Štiglica, prvo samostojno filmsko scenografijo pa je ustvaril leta 1987 za televizijsko dramo TV Beograd Šumanović – komedija umetnika. V štiriintridesetletni karieri je ustvaril več kot petdeset scenografij za celovečerne, kratke in televizijske filme ter televizijske serije.
Milavčevo umetniško ustvarjanje sega tudi na polje gledališke scenografije, kjer je za različna gledališča ustvaril enaindvajset scenografij. Pomembne so tudi njegove postavitve muzejskih zbirk in razstav. Oblikoval je več kot šestdeset postavitev za galerijo Spomeniškovarstvenega centra Ljubljana, stalno razstavo v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta in številne druge. Z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v različnih projektih plodno sodeloval več kot petnajst let. Ustvaril je scenografije za več kot sto trideset televizijskih oglasov, najodmevnejše za Belinko, Loterijo Slovenije, Krko, Fructal. Od leta 1991 deluje kot umetniški vodja v podjetju STUDIO KFM.

Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel številne najvišje domače in tuje nagrade: na Festivalu slovenskega filma v Portorožu trikrat vesno za filmsko scenografijo (Pokrajina št. 2, Cirkus Columbia, Oči, a lahko jaz šofiram?), film Nikogaršnja zemlja Danisa Tanovića je leta 2002 prejel oskarja za najboljši tujejezični film. Prejel je več kot šestdeset nagrad na domačih in tujih filmskih festivalih, za gledališko scenografijo dve Borštnikovi nagradi (Zmagoslavje ljubezni, Odrska utvara) ter dve nagradi na Festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu (Dialog med prostitutko in klientom, Družinske zgodbe).